partnerski projekt
DVOŽIVKE IN PROMET V SLOVENIJI
Na področju aktivnega varovanja in ohranjanja dvoživk je bilo v Sloveniji do sedaj le malo narejenega. Večina aktivnosti v zadnjih desetih letih je vezanih predvsem na problematiko dvoživk in cest. Varstveni ukrepi za dvoživke se pripravljajo v okviru novega avtocestnega programa v Sloveniji, kjer so v okviru Porocil o presojah vplivov na okolje podani predlogi za različne varstvene ukrepe: od primerne ureditve vodnih prepustov za prehajanje živali do ureditve podhodov za dvoživke ter postavitve varovalnih in usmerjevalnih ograj, ponekod pa tudi ureditve nadomestnih biotopov. Večina avtocestnih odsekov, kjer so ti ukrepi načrtovani, še ni izgrajenih, tako da funkcionalnosti le-teh še ne moremo oceniti.
V Sloveniji smo se s problemom prvič srečali ob gradnji avtocestnega odseka Ljubljana-Vodice v osemdesetih letih, ko je bil v bližini ribogojnice Povodje pri Gameljnah izgrajen prvi podhod za dvoživke skupaj z nadomestnim biotopom. Žal sistem danes ne funkcionira več, predvsem zaradi pomanjkljivega vzdrževanja.
V zadnjih letih je bilo v okviru reševanja problematike dvoživk in cest pri nas izpeljanih kar nekaj projektov in akcij, predvsem nevladnih organizacij. Omeniti velja projekt društva Radoživ iz Žalca ob Slivniškem jezeru pri Celju, v okviru katerega so bili leta 1995 ob sofinanciranju občine Šentjur ter Ministrstva za okolje in prostor na lokalni cesti ob rekonstrukciji narejeni podhodi za dvoživke. Na žalost rešitve niso vključevale stalne postavitve varovalnih ograj, tako da se mora danes sproti iz leta v leto reševati problem postavitve začasne varovalne ograje iz PVC folije. Podhodi brez ograje namreč ne preprečujejo pomora dvoživk na cesti. Rezultat je bil zopet veliko število povoženih osebkov, kljub ureditvi podhodov.
Enkratne akcije s postavitvijo začasnih ograj ter prenašanjem dvoživk čez cesto v spomladanskem času so bile izvedene na več mestih v Sloveniji: na cesti ob Vanganelskem jezeru (1997), na cesti Ilirska Bistrica-Podgrad - natančneje pod vasjo Harije (spomladi 1997 in 1998), na prenovljeni magistralni cesti Veržej-Dokležovje na območju prečkanja reke Mure (1999), odsek ceste med Podsredo in Trepčami (2000) in odsek ceste Cankova-Kuzma ob Ledavskem jezeru (2003).
Takšne akcije so pomembne, saj širšo javnost opozorijo na problematiko. Hkrati se lahko na ta način pridobijo natančnejši podatki o selitvenih poteh dvoživk, kar je osnova pri načrtovanju trajnih varovalnih ukepov.
Reševanje problematike dvoživk in cest je zahtevno in izvedljivo le ob sodelovanju ljudi iz različnih sektorjev: Ministrstva za promet in zveze, Direkcije RS za ceste, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije za varstvo okolja, Zavoda za varstvo narave, občin, nevladnih organizacij in strokovnjakov iz različnih podrocij delovanja (biologov, načrtovalcev, gradbenikov...).
Zato je Center za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Societas herpetologica slovenica - društvom za preučevanje dvoživk in plazilcev, Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Slovenskimi cestnimi podjetji d.o.o. konec leta 1999 prvič v Sloveniji organiziral posvet "Dvoživke in ceste", kjer je bila mogoča izmenjava idej in mnenj iz različnih zornih kotov.
Eden nadaljnih pomembnejših korakov je bila priprava strokovnih podlag, na osnovi katerih bo mogoče zasnovati in oblikovati dolgoročni "celostni" program reševanja problematike varstva dvoživk in varstvenih ukrepov na cestah v Republiki Sloveniji. To je bilo tudi glavno vodilo enoletnega projekta "Dvoživke in ceste", ki ga je Center za kartografijo favne in flore leta 2000 izvedel za Ministrstvo za promet in zveze, Direkcijo RS za ceste. Projekt je bil sestavljen iz dveh delov: ocene stanja črnih točk dvoživk na državnih cestah v RS in pripravo predloga vključitve te problematike v sistem rednega vzdrževanja ter nadzora stanja državnih cest v okviru delovanja Direkcije RS za ceste. Naredili smo pregled varstva dvoživk in varstvenih ukrepov, izjemno pomemben del projekta pa je bilo tudi osveščanje javnosti in promocija varstva dvoživk na cestah. Vzpostavljena je bila tudi domača stran na internetu.
Na 6463 km državnih cest smo zbrali podatke o 988 črnih točkah (478 km), kjer prihaja do povozov dvoživk. Vzpostavljena podatkovna zbirka o t.i. črnih točkah na državnih cestah je rezultat projekta, ki je neposredno uporaben v povezavi z zbirko državnih cest Direkcije RS za ceste kot orodje za pripravo naravovarstvenih ukrepov in vključitev te problematike v načrte vzdrževanja in nadzora stanja državnih cest.
V letu 2003 predstavlja enoletni projekt "Dvoživke in promet v regiji Alpe-Jadran" prvo leto aktivnosti v okviru večletnega Interreg III A - Phare CBC Avstrija- Slovenija projekta: "Amphibienschutz im Alpen-Adria-Raum". Center za kartografijo favne in flore je projekt izvajal v sodelovanju s Societas herpetologica slovenica - društvom za preučevanje dvoživk in plazilcev (http://www.herpetolosko-drustvo.si/) ter z avstrijskim partnerjem Arge NATURSCHUTZ iz Celovca.
Glavne aktivnosti so bile zbiranje podatkov in raziskave o selitvah dvoživk preko cest v Podravski in Pomurski regiji, izvedba začasnih varstvenih ukrepov in nastavitev sistema izvajanja stalnih varstvenih ukrepov za dvoživke ter ozaveščanje in stiki z javnostjo. S prekomejnim sodelovanjem pa bomo predvsem uskladili dejavnosti varstva dvoživk v regiji Alpe-Jadran. To zahteva prekomejno sodelovanje strokovnjakov za dvoživke, predstavnikov različnih sektorjev lokalne in regionalne uprave, načrtovalcev in upravljalcev cest ter udeležencev na projektnih aktivnostih. Rezultati medijske kampanje bodo pripomogli k boljši ozaveščenosti javnosti in posledično tudi povečali pritisk in podporo javnosti za izvajanje varstvenih ukrepov. Na ta način bomo pripravili osnove za izboljšanje oz. zagotavljanje ugodnega ohranitvenega stanja vrst dvoživk ter njihovega varstva, kot jih predvidevajo tudi različni mednarodni sporazumi.
Cilji enoletnih aktivnosti projekta v letu 2003 so bili naslednji:
- intenzivno prekomejno sodelovanje in izmenjava izkušenj ter uskladitev med projektnimi partnerji glede načrtovanja in izvedbe varstvenih ukrepov za dvoživke ter skupna standardizacija načinov dela;
- pregled in ocena trenutnega stanja populacij na območju Pomurja in Podravja, s predstavitvijo nekaterih najbolj žgočih problemov;
- analiza ustreznosti nekaterih že izvedenih varstvenih ukrepov s stališča funkcionalnosti, ekonomičnosti in trajnosti;
- razvoj in povezava podatkovnih zbirk za dvoživke na obeh straneh meje;
- zmanjšanje negativnega vpliva cest na populacije dvoživk z izvedbo varstvenih ukrepov;
- popularizacija in ozaveščanje javnosti o problematiki dvoživk.
Glede na zadane cilje smo ob zaključku enoletnih aktivnosti dosegli kar nekaj spodbudnih rezultatov.
Najbolj odmevna je bila akcija reševanja dvoživk "Pozor, žabe na cesti!" na regionalni cesti R2-440 Cankova-Kuzma. Na približno 500 m dolgem odseku ceste, kjer je selitev dvoživk v oz. iz Ledavskega jezera, po raziskavah iz prejšnjih let največja, je bila od 17. marca do 16. maja 2003 postavljena zacasna varovalna ograja, ki je dvoživkam preprečevala prehajanje čez cesto. Naši sodelavci so jih vsak dan izza ograje pobirali v vedra in jih nato varno prenesli čez cesto. Pri delu so nam pomagali tudi lokalni prebivalci in študentje. Delo je potekalo po standardni mednarodni metodologiji, tako da so se hkrati zbirali tudi podatki o natančnem številu in vrstah dvoživk, ki so se selile v Ledavsko jezero ter podatki o cestnih pododsekih, kjer so bile selitve najštevilčnejše. Ti rezultati so odlična podlaga za pripravo predloga za postavitev stalnih varovalnih ograj in podhodov za dvoživke na tem cestnem odseku. Prenesli smo več kot 4000 osebkov dvanajstih vrst, med katerimi sta bili za območje Gorickega prvič registrirani vrsti zelena krastača (Bufo viridis) in česnovka (Pelobates fuscus).
Ob tej akciji smo vzpostavili neposredne kontakte ter povabili k sodelovanju pri projektnih aktivnostih občine, šole, upravljalce cest, naravovarstveno službo in lokalno prebivalstvo na tem območju. Hkrati smo izvedli tudi široko medijsko kampanjo, priredili več javnih predstavitev in tiskovno konferenco o problematiki dvoživk in prometa. Projekt je bil z večjim številom prispevkov predstavljen tako v lokalnih kot tudi nacionalnih tiskanih medijih, na radiu in televiziji.
Vzpostavili smo celoletno svetovanje in obveščanje širše in strokovne javnosti na temo problematike dvoživk in prometa, saj je bil za informacije na voljo odprti telefon, internetna domača stran projekta, publikacije, po potrebi pa smo izvedli tudi obisk na terenu. Izdali smo zloženko na temo "Dvoživke in promet" s predstavitvijo projekta, ki je bila razdeljena ne samo na projektnem območju, ampak po celi Sloveniji.
V okviru izobraževalnih aktivnosti smo izvedli 3 delavnice za študente Ljubljanske in Mariborske univerze, ter delavnice o dvoživkah za nižje razrede v OŠ Cankova in Rogašovci ter na gimnaziji Murska Sobota.
Osrednji prekomejni dogodek je bilo sodelovanje pri organizaciji tridnevnega mednarodnega posveta INTERREG III A "Varstvo dvoživk v regiji Alpe-Jadran" (16. do 18. maj 2003) v Kongresnem centru Poreče ob Vrbskem jezeru na Koroškem v Avstriji. Številni udeleženci srečanja iz Avstrije, Italije in Slovenije so bili predstavniki cestarske stroke, biologi, predstavniki Ministrstev za promet, Ministrstev za okolje, naravovarstvene službe, ter zaintersirana javnost. Glavna tema srečanja so bile predstavitve dejavnosti varstva dvoživk v deželah Alpe-Jadran ter najnovejša spoznanja na tem področju. Predvsem je bila to priložnost za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja v regiji ter izmenjava izkušenj. Srecanje se je zaključilo z ekskurzijo na Cerkniškem jezeru.
Ves čas projekta smo nadaljevali z vzdrževanjem, preverjanjem in nadaljnjim vnašanjem podatkov v obstoječo podatkovno zbirko "črnih točk" za dvoživke na cestah, ki je nastala v okviru enoletnega projekta "Dvoživke in ceste" leta 2000. Sistematično smo pregledovali odseke cest v času selitev dvoživk od meseca marca do septembra 2003, s poudarkom na odsekih cest, kjer so že bile registrirane "črne točke" za dvoživke.
Glavni poudarek dela na projektu je bil tako na aktivnem sodelovanju, izmenjavi izkušenj in usklajevanju prekomejnih projektnih partnerjev pri načrtovanju in izvedbi varstvenih ukrepov za dvoživke. Izvedli smo tri sestanke partnerjev, redno je potekala izmenjava publikacij ter ostalih virov informacij. Vzpostavitev skupne podatkovne zbirke ter obdelava in analiza podatkov s pomočjo Geografskega informacijskega sistema (GIS) je pomemben del projekta. Na tej osnovi se bo pripravila tudi skupna pregledna karta "črnih točk" za dvoživke na celotnem projektnem območju (Slovenija, Avstrija) s prikazom naravovarstveno pomembnejših in/ali problematicnih območij.
Projekt predstavlja enega izmed prvih korakov pri vzpostavitvi oz. nadgradnji prekomejnega sodelovanja ter povezav na področju varstva narave ne samo na strokovnem področju, ampak tudi na nivoju lokalne oz. regionalne uprave, občin, še posebej pa načrtovalcev in upravljalcev cest ter društev in zainteresiranih posameznikov.
Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina
PROGRAM EVROPSKE POBUDE INTERREG III A ITALIJA-AVSTRIJA 2000-2006
Varstvo dvoživk in plazilcev v prostoru Alpe-Jadran
Dvoživke in plazilci sta razreda vretenčarjev, ki sta zelo občutljiva na spremembe v okolju. Razlog je v tesni navezanosti na podlago, tako pri razmnoževanju kot pri kompleksnosti izbire habitatov. Vzrok za njihovo upadanje lahko v veliki meri pripišemo negativnemu človeškemu vplivu na življenjske prostore dvoživk in plazilcev. Problemi varstva teh živalskih skupin so danes v središču raznih dejavnosti, ki jih načrtuje dežela Furlanija-Julijska krajina, zahvaljujoč tudi prekomejnemu sodelovanju med Italijo in Avstrijo.
Italijanski projekt financirajo Evropska unija, italijanska država in Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina v triletnem obdobju. Naslov je "Varstvo dvoživk in plazilcev v prostoru Alpe-Jadran" in je vključen v širši program evropske pobude Interreg III A Italija-Avstrija 2000-2006, ki ga nosilec izvaja skupno s partnerjem "Arge NATURSCHUTZ".
Italijanski koristnik financiranja je Deželni favnisticni zavod Furlanije-Julijske krajine, katerega dejavnosti so raziskave in monitoring živalstva, za uspešno izvedbo projekta pa ima strokovno podporo Furlanskega prirodoslovnega muzeja v Vidmu.
Prvič se izvaja pomembnejša pobuda za zaščito dvoživk in plazilcev v severovzhodni Italiji, katerih izredno biotsko raznolikost pripisujemo geografski legi območja, kjer se stikajo italijanski polotok, Balkan in centralna Evropa. Med načrtovanimi projektnimi aktivnostmi izstopajo določitev prioritet za ohranjanje dvoživk in plazilcev tega območja, uporaba dvoživk kot bioloških pokazateljev vplivov človeka na okolje, ugotavljanje selitvenih poti vrst, ki so najbolj izpostavljene visoki smrtnosti na cestah ter vzdrževanje ali obnova razmnoževalnih habitatov. Ob vseh teh dejavnostih bo stalno potekalo spremljanje stanja, prekomejno sodelovanje partnerjev in ozaveščanje javnosti s pomočjo delavnic in predavanj z diapozitivi ter promocija varstva dvoživk in plazilcev na tiskovnih konferencah.
Rezultati delovanja v triletnem obdobju bodo prikazani na zaključni konferenci s tematsko razstavo in predstavitvijo zbornika o projektnih aktivnostih.
Results
Updating of knowledge of the herpetofauna.
Inside the Project, an annotated checklist of the amphibians and reptiles found in the Region is set out, updating the taxonomy and discussing the species’ status and main conservation problems, giving the entire Interreg Project Italia-Austria 2003-2006 a firm footing in facts. The current fauna is now well-known as a result of numerous surveys which have gathered pace, particularly since the 1970s. In the area in question 50 different herpetological taxa have been identified, some non-native, in an amazingly rich fauna. The great herpetofaunal biodiversity is the result of the confluence of several biogeographical "dominions" that takes place within the Region, one of the richest and most varied in Italy. Amongst the most important discoveries attention should be drawn to the various eastern species found only in the Karst and the Julian and Carnic Alps and Prealps, some important Central European elements found only around Tarvisio as well as several Italian species being distributed mostly in the plain. Many of these species reach the northern, southern, eastern or western limits of their respective distribution ranges.
Developments and Outcomes of the Interreg Project
Green frogs – biological indicators of human pressure in north-eastern Italy
In the scheme of activities foreseen in the Interreg Project Italy-Austria 2003-2006, representatives of the Green Frog complex of the genus Pelophylax were studied both to clarify their regional status, to assess the possibilities of using them as indicators of environmental quality and to see if it is possible to distinguish them morphologically at a local level. To this end 125 animals were collected from eight different localities in Friuli Venezia Giulia which were first subject to a series of morphological assessments, followed by multilocus electrophoresis to study the gene-enzyme system considered diagnostic for the identification of Pelophylax lessonae, P. ridibundus and the hybrid between them, the P. kl. esculentus. The results confirmed that along the edge of the Karst of Trieste the animals present are P. ridibundus, whilst in the rest of the Region the frogs of the genus Pelophylax live within the L-E hybridogen system (lessonae-esculentus). This system consists of a variable equilibrium between P. lessonae and P. kl. esculentus which, in different areas, are present in varying proportions. In areas with low human pressure P. lessonae predominates (in sub-Alpine peat-bogs the species can reach a frequency of 100%), whilst in areas with considerable human influence the hybrid hybridogen P. kl. esculentus is more common, reaching a very high frequency (95%) in agricultural areas of the plain. The examples studied were also easily distinguished morphologically with very low levels of error (1.6%). This means that the basis exists for them being used widely as biological indicators across northern Italy.
The conservation of the hertpetofauna
Having given an overview for the main reasons for the decline of reptiles and amphibians on a national and regional scale, the study focuses on the protection requirements of the herpetological fauna of Friuli Venezia Giulia, examining the principal protective instruments available at an international, national and regional level and well as those provided for within the framework of the Habitats Directive 92/43/EEC. One of the main problems for local reptile and amphibian populations is the interaction between the road network and the reproductive migrations of various species. For this reason, in the three years of work foreseen in the Interreg Italy-Austria 2003-2006 particular attention was paid to territorial monitoring and the identification of amphibian migration routes vulnerable to road traffic. In the end this led to the identification of 44 reproductive routes with a high level of road traffic mortality "with a total of several tens of thousands of animals killed annually". Each crisis point was identified on maps and referenced using GPS and used to put together a first list of crisis points for the Alpe-Adria area in cooperation with the transboundary partners in the Project. This first list, certainly only partial, is at least a start as regards future structural projects to mitigate the phenomenon.
Definition of conservation priorities for the herpetofauna of north-eastern Italy.
Biological conservation has long been based on empirical assessment methods as, for many years it had to rely on the efforts of individuals and volunteers. However, the requirement of managing limited resources set aside for environmental protection has meant that this subjective approach has needed to be replaced with serious and scientifically agreed methods. With the use of mathematical and statistical models already in use in the study of the conservation requirements of the Italian herpetofauna for the Region Friuli Venezia Giulia, twenty different factors of biological risk have been taken into account. The simple numerical-mathematical approach has allowed, above all, the creation of a linear scale of biological risk that has then been studied using both univariable and multivariable statistical criteria through the powerful tool of factorial analysis (Principal Component Analysis). This has shown that it is essential to understand the main risk factors for the different groups studied. The study will serve to create unequivocal guidelines for the better management of conservation activities to be undertaken at a Regional level.
Creation and restoration of some breeding sites.
In the course of the Project a number of pilot schemes were introduced, aimed at restoring or creating new breeding sites for amphibians both in Prealpine areas with strong karstic geology (Municipality of Lusevera, Udine), as well as an area of the lower Friulan plain (Municipality of Palazzolo dello Stella, Udine). The modus operandi and the techniques employed were very different, with the creation of eight small pools using different techniques, a fact that has allowed the effectiveness of the different techniques used in a wide variety of ecological circumstances to be assessed. The monitoring of the initial recolonisation processes showed the immediate use of the new breeding sites even in areas of karstic geology where the original sites had disappeared more than twenty years previously.
Interpretation and education initiatives
Particular attention was also given to keeping the public informed, seeking to guarantee wide media coverage for the initiative. This has been possible through the distribution of a specific trilingual leaflet dedicated to the Project, through articles in newspapers, books, scientific journals and magazines as well as presentations at conferences relating to the theme organised by other bodies (Province of Pordenone, the Civic Museum of Natural History in Trieste, the Zoological Park of Punta Verde at Lignano Sabbiadoro, the Italian Herpetological Society etc.), as well as through environmental education initiatives at local schools.
